Zadnjih 5 dni sem se sama skupaj s šolo potepala po območju Monaka, Monte Carla, Provanse,... Bilo je prekrasno. Ampak vseeno je bilo ob mojem pripovedovanju vtisov kar nekaj razočaranih obrazov. In zakaj?
Zato, ker mi eden najbolj mondenih krajev v Evropi in mislim da tudi na svetu, ni bil všeč. In sicer Monte Carlo. Tam je sicer prelepo ampak ravno to je tisto, kar me je motilo. Celoten Monako, vključno z Monte Carlom, je pozidano do zadnjega centimetra. In tisto kar pa je že parkov, pa so izjemno urejeni, zrihtani, skratka opicanjeni do konca. In to je tisto kar me je zmotilo. Saj ni nikjer tiste čiste, neokrnjene narave, ki jo lahko vidiš pri nas. So pa tam jahte, ki si jih tudi v sanjah ne moreš predstavljati in morje, ki se dobesedno lesketa.
In domačini se v četrtek popoldne izjemno lepo oblečeni sprehajajo po mestu in parkih, ob enakem času pa mi v Sloveniji hitimo iz služb, šol domov oz. po dodatnih opravkih.
Zmorem razumeti ljudi, ki neustavljivo derejo v ta monden svet, saj ima poleg lepote in bolj umirjenega načina življenja, ki ga ponuja tudi nižje davke, kar ljudi še bolj privablja.
Ampak vseeno naše narave pa tam ni. In mislim, da smo Slovenci kljub temu, da nimamo morja, ki bi se prelival v sedmih barvah, ob obali "parkiranih" jaht, ljudi tako želnjih našega državljanstva, imamo naravo, ki je kar precej še neokrnjena in naj takšna tudi ostane.
Moji izseki iz življenja, razmišljanja, način kako krmarim svoja pota življenja, jaz.
15. oktober 2007
Monako
Oznake: razmišljanja
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar