Najlepši trenutki v življenju posameznika

• Zaljubiti se.
• Zjutraj ob rosi hoditi po gozdu.
• Polno novih mailov, ko se vrneš domov z dopusta.
• Preživeti nekaj trenutkov s svojimi najboljšimi prijatelji.
• Smejati se od vsega srca.
• Smejati se brez razloga.
• Vedeti, da te nekdo razume.
• Poslušati priljubljeno pesem na radiu.

Droben biser zenovskega mojstra

Prosil sem Boga, da mi odvzame ponos. In Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da ni na njem, da mi ga vzame, temveč na meni, da se mu odpovem.

Prosil sem Boga, da ozdravi mojega pohabljenega otroka, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da je njegov duh cel, njegovo telo pa je minljivo.

Prosil sem Boga, da mi podari potrpljenje, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da je potrpljenje stranski proizvod stiske. Ni podarjeno, temveč prisluženo.

Prosil sem Boga, da mi da srečo, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da On daje blagoslove. Srečo si ustvarim sam.

Prosil sem Boga, da mi prizanese z bolečino, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je: "Trpljenje te oddaljuje od materialnih skrbi in te približuje meni."

Prosil sem Boga, da mojega duha spodbudi k rasti, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da moram rasti sam. On bo le obrezal veje, da bolje obrodim.

Prosil sem Boga, da mi pomaga ljubiti druge, kolikor On ljubi mene,
In Bog je rekel: "No, končno ti postaja jasno."

Prosil sem za Moč...
In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.

Prosil sem za Modrost...
In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.

Prosil sem za Pogum...
In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.

Prosil sem za Ljubezen...
In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.

Prosil sem za Usluge...
In Bog mi je dal priložnosti.

Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel.
Dobil sem vse, kar sem potreboval.
Moja molitev je bila uslišana.

Križ

"Kolikokrat se pritožujemo nad križi našega življenja, pa ne vidimo, da ravno preko njih lažje stopamo skozi življenje.

Monako

Zadnjih 5 dni sem se sama skupaj s šolo potepala po območju Monaka, Monte Carla, Provanse,... Bilo je prekrasno. Ampak vseeno je bilo ob mojem pripovedovanju vtisov kar nekaj razočaranih obrazov. In zakaj?

Zato, ker mi eden najbolj mondenih krajev v Evropi in mislim da tudi na svetu, ni bil všeč. In sicer Monte Carlo. Tam je sicer prelepo ampak ravno to je tisto, kar me je motilo. Celoten Monako, vključno z Monte Carlom, je pozidano do zadnjega centimetra. In tisto kar pa je že parkov, pa so izjemno urejeni, zrihtani, skratka opicanjeni do konca. In to je tisto kar me je zmotilo. Saj ni nikjer tiste čiste, neokrnjene narave, ki jo lahko vidiš pri nas. So pa tam jahte, ki si jih tudi v sanjah ne moreš predstavljati in morje, ki se dobesedno lesketa.
In domačini se v četrtek popoldne izjemno lepo oblečeni sprehajajo po mestu in parkih, ob enakem času pa mi v Sloveniji hitimo iz služb, šol domov oz. po dodatnih opravkih.
Zmorem razumeti ljudi, ki neustavljivo derejo v ta monden svet, saj ima poleg lepote in bolj umirjenega načina življenja, ki ga ponuja tudi nižje davke, kar ljudi še bolj privablja.

Ampak vseeno naše narave pa tam ni. In mislim, da smo Slovenci kljub temu, da nimamo morja, ki bi se prelival v sedmih barvah, ob obali "parkiranih" jaht, ljudi tako želnjih našega državljanstva, imamo naravo, ki je kar precej še neokrnjena in naj takšna tudi ostane.