Just kids

Zadnje čase opažam, da me tamali otroci ful presenečajo in da k maš enga od njih ob sebi ter se ti samo malo nasmehne pa že svet postane lepši. Pozabiš na stvari zarad katerih si bil prej žalosten in se samo še smejiš. Mislim, da drži tisti rek: da je v otrokovih očeh, ko se smeji samo sreča in nobenega drugega skritega namena.

Tko se je men včeraj zgodil neki zelo presenetljivga. Bli smo pri stari mami (babici) k smo ji nesl darila ker danes praznuje 60 let. Tako da smo bli cela familija (ati, mami, sestra, strici, sestrične, bratranc,..) in ker se z eno sestrično kr precej druživa čeprav sm js starejša od nje za 8 let (15,7) je bila veliko z mano. Ampak kar naenkrat je prišla do mene in me tako poklicala po imenu, potem ko sem se odzvala, pa mi je rekla: "Veš ti si moja najboljša prijateljica." Mene je to kar mal pretreslo. Mislim ne slišiš velikrat tega.

In zdej smo dobil še neke nove sosede, ubistvu zraven nas še hišo delajo in so skoraj vedno tu. No in oni majo enga fantka, ki je star nekje 3,4 leta. In ko njega pogledaš kar zažariš. Vedno ko me te vidi se zasmeje in pomaha in prov ne moreš, da če si še tako žalosten pa potrt, se ne bi nasmehnil nazaj in mu pomahal.

Ob vseh teh opažanjih "tamalih" upam, da bomo tudi tisti, ki smo malo starejši kot naši najmljaši otroci se znali večkrat nasmehnit in večkrat s takšno srečo v očeh kakor to naredijo oni.