Torba me je nesla v narobe šolo

No to je pa moj spis iz četrtga razreda osnovne šole. Ja takrat sem res imela še bujno domišlijo.

Zjutraj je šla postelja name spat. Zvečer sem se prebudila in čez kakšno uro tudi postelja. Postelja me je dvignila in copati so me obuli. Nesli so me v kopalnico. Zobna krtačka se je dvignila, potem pa še zobna pasta in zobna krtačka mi je umila zobe,glavnik pa me je počesal.Copati so me nesli v sobo. Obleka je oblekla mene. Copati so me k torbi in torba me je nesla v šolo. Prišla sem v šolo in začeli smo učiti učitelje. Nekateri učitelji so dobili slabe ocene. Največ pa jih je dobilo pet. Peto uro smo šli ven in žoge so brcale nas.Ko je bilo konec pete ure, smo bili vsi potolčeni.Spet smo šli učit učitelje.Na predmetni stopnji so bili sami cveki,na razredni pa trojke, štirke in tudi par petic.Šesto uro smo imeli tekmovanje za male sive celice. Bilo je veliko vprašanj,a so bili vsi učitelji izenačeni ,tako ni bilo zmagovalca. Potem je bila osma ura .Gledati smo šli eno igrico v gledališče. Bila je zelo zanimiva, naslov pa je nosila Črno in belo. Potem so se učitelji posedli vsak v svojo klop .Pisali smo matematiko.Največ je bilo trojk.Nekateri učitelji so bili vprašani naravo, nekateri pa družbo.Bilo je konec pouka. Torba me je nesla domov. Za kosilo sem pojedla nekaj svinčnikov radirk in peresnice. Kmalu je bilo spet zjutraj in postelja je šla name spat.

Najlepši trenutki v življenju posameznika

• Zaljubiti se.
• Zjutraj ob rosi hoditi po gozdu.
• Polno novih mailov, ko se vrneš domov z dopusta.
• Preživeti nekaj trenutkov s svojimi najboljšimi prijatelji.
• Smejati se od vsega srca.
• Smejati se brez razloga.
• Vedeti, da te nekdo razume.
• Poslušati priljubljeno pesem na radiu.

Droben biser zenovskega mojstra

Prosil sem Boga, da mi odvzame ponos. In Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da ni na njem, da mi ga vzame, temveč na meni, da se mu odpovem.

Prosil sem Boga, da ozdravi mojega pohabljenega otroka, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da je njegov duh cel, njegovo telo pa je minljivo.

Prosil sem Boga, da mi podari potrpljenje, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da je potrpljenje stranski proizvod stiske. Ni podarjeno, temveč prisluženo.

Prosil sem Boga, da mi da srečo, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da On daje blagoslove. Srečo si ustvarim sam.

Prosil sem Boga, da mi prizanese z bolečino, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je: "Trpljenje te oddaljuje od materialnih skrbi in te približuje meni."

Prosil sem Boga, da mojega duha spodbudi k rasti, in Bog je rekel: "Ne."
Dejal je, da moram rasti sam. On bo le obrezal veje, da bolje obrodim.

Prosil sem Boga, da mi pomaga ljubiti druge, kolikor On ljubi mene,
In Bog je rekel: "No, končno ti postaja jasno."

Prosil sem za Moč...
In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.

Prosil sem za Modrost...
In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.

Prosil sem za Pogum...
In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.

Prosil sem za Ljubezen...
In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.

Prosil sem za Usluge...
In Bog mi je dal priložnosti.

Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel.
Dobil sem vse, kar sem potreboval.
Moja molitev je bila uslišana.

Križ

"Kolikokrat se pritožujemo nad križi našega življenja, pa ne vidimo, da ravno preko njih lažje stopamo skozi življenje.

Monako

Zadnjih 5 dni sem se sama skupaj s šolo potepala po območju Monaka, Monte Carla, Provanse,... Bilo je prekrasno. Ampak vseeno je bilo ob mojem pripovedovanju vtisov kar nekaj razočaranih obrazov. In zakaj?

Zato, ker mi eden najbolj mondenih krajev v Evropi in mislim da tudi na svetu, ni bil všeč. In sicer Monte Carlo. Tam je sicer prelepo ampak ravno to je tisto, kar me je motilo. Celoten Monako, vključno z Monte Carlom, je pozidano do zadnjega centimetra. In tisto kar pa je že parkov, pa so izjemno urejeni, zrihtani, skratka opicanjeni do konca. In to je tisto kar me je zmotilo. Saj ni nikjer tiste čiste, neokrnjene narave, ki jo lahko vidiš pri nas. So pa tam jahte, ki si jih tudi v sanjah ne moreš predstavljati in morje, ki se dobesedno lesketa.
In domačini se v četrtek popoldne izjemno lepo oblečeni sprehajajo po mestu in parkih, ob enakem času pa mi v Sloveniji hitimo iz služb, šol domov oz. po dodatnih opravkih.
Zmorem razumeti ljudi, ki neustavljivo derejo v ta monden svet, saj ima poleg lepote in bolj umirjenega načina življenja, ki ga ponuja tudi nižje davke, kar ljudi še bolj privablja.

Ampak vseeno naše narave pa tam ni. In mislim, da smo Slovenci kljub temu, da nimamo morja, ki bi se prelival v sedmih barvah, ob obali "parkiranih" jaht, ljudi tako želnjih našega državljanstva, imamo naravo, ki je kar precej še neokrnjena in naj takšna tudi ostane.

perfect or imperfect?

I am not perfect. I live on the planet earth where all humans live. We aren't perfect. We never have been. We never will be. So i don't always wear the right clothes. I don't always wear the right shoes to match the right outfit. Sometimes even my memory fail me. I don't look like a fashion model and i don't cook like a french chef. I don't always do what people expect of me. I am a human. I am imperfect. But there is no one else like me in this whole wide world. I am unique. Is that ok????

Gloria - Naj bo lep ta dan

Tale komad mi je bil tok všeč, da sm se odločla, da ga bom dala sem. :)

------

Naj bo lep ta dan, naj bo lep ta dan.
Pozabi svoje skrbi, bodi nasmejan.
Naj bo lep ta dan, naj bo lep ta dan.
Naj bo odprto srce, naj bo odprta dlan.

Naj ne bo izgubljena minuta nobena,
ne dovoli da minil bi tak dan zaman!
naj bo lep, še lepši,
najlepši, današnji dan!

Dovolj je le, da si močno želiš,
pred toplim soncem se oblaki skrijejo.
Dan želi, da se mu prepustiš,
zvezde danes naj le zate sijejo!

Dan je najlepši,
kadar sem s teboj.
Dan je najlepši!